Izbira senčnika, ki bo ustvaril potrebno senco na tistih mestih, kjer jo dejansko potrebujemo, ni vedno enostavna. Samo s pravo izbiro senčnika in ustrezno kakovostjo bomo senčnik z zadovoljstvom uporabljali zelo dolgo časa.
Bivanje na vrtu in terasi je vedno večja potreba sodobnega človeka. To je prostor, kjer se lahko sprostimo, uživamo v naravnem okolju, skratka počnemo tisto, kar nas v danem trenutku najbolj zadovoljuje. Vsi se sicer radi izpostavljamo spomladanskim ali jesenskim prijetnim sončnim žarkom, a v vročih poletnih dneh najbolj uživamo prav v senci, zaščiteni pred škodljivimi vplivi UV žarkov.
Ko ugotovimo, da poleti ob močnem soncu na svoji terasi potrebujemo prijetno senco, se takoj soočimo z vprašanjem, kako si jo ustvariti na najboljši način. Možnosti za senčenje imamo več, lahko uporabimo senčnik ali več senčnikov, senčna jadra ali pergole. Katera od teh rešitev bi nam najbolj ustrezala in uresničila naša pričakovanja o prijetnem bivanju na vrtu in terasi, je vprašanje, na katerega bi želeli dobiti odgovor.
Senca je poleti sinonim za nepogrešljivo udobje na terasi
Senčna jadra in pergole so stalne konstrukcijske stvaritve, ki ostanejo na mestu, ko jih enkrat postavimo. Nasprotno so senčniki zelo prilagodljivi in mobilni element za ustvarjanje sence, saj nam omogočajo senčiti prostor vedno tam, kjer senco trenutno potrebujemo.
Ker se vpadni kot sončnih žarkov v letnem času in preko dneva spreminja, je pri stalnih in neprilagodljivih senčilih v določenih obdobjih senca močno zamaknjena od tistega mesta, ki ga želimo osenčiti. Zato morajo biti stalna senčila bistveno vejča in še bolj obremenijo prostor.
S senčniki jo vedno lahko enostavno prilagodimo tako, da spremenimo nagib senčila senčnika ali ga premaknemo. Namesto enega večjega senčnika lahko uporabimo dva manjša in z njima s prilagajanjem položaja senčnika in nagiba senčila osenčimo tiste dele prostora, ki jih želimo.
Seveda ima vsaka rešitev svoje prednosti in slabosti in na nas je, da presodimo katera rešitev nam bolj ustreza. Bolj podrobna primerjava različnih rešitev senčenja pojasnjuje določene značilnosti posameznih rešitev. Ne glede na vse presoje pa je ključni in najbolj pomembni dejavnik pri odločitvi za eno ali drugo rešitev pričakovano osebno zadovoljstvo in dobro počutje na terasi.
V nadaljevanju so opisane vse najpomembnejše značilnosti vrtnih senčnikov in z njimi povezani vsi glavni dejavniki, ki jih je priporočljivo upoštevati pri izbiri in odločitvi za nakup.
Nasvet 1: Preverite vse možnosti senčenja s senčniki, preden se odločite za postavitev stalne konstrukcije.
Vsekakor imamo pri iskanju primerne sence med vrtnimi senčniki največjo možnost izbire. Njihove oblike in dimenzije ter tehnične izvedbe so tako raznolike, da z njimi vedno in povsod lahko ustvarimo senco tam, kjer jo potrebujemo, in tudi takrat, ko jo potrebujemo. Ob nesončnem vremenu, ali ko želimo uživati na soncu, senčnike enostavno zapremo in umaknemo, da nam ne predstavljajo nobene stalne fizične ali vidne ovire v prostoru.
Izbira senčnika ni odvisna od tega, ali ga bomo uporabljali za senčenje vrtne garniture, ležalnikov ob bazenu ali počivalnika na mirnem kotičku vrta. Ko izbiramo vrtni senčnik, je najbolje vnaprej določiti, kakšne kriterije bomo pri izbiri upoštevali. V nadaljevanju so predstavljeni najpomembnejši kriteriji, ki vam lahko pomagajo pri odločanju za rešitev, ki vam bo najbolj ustrezala.
Enaki kriteriji veljajo tudi za terase gostinskih lokalov in hotelov, kakor tudi za urejene plaže ob morju ali ob bazenih, čeprav je pri njih potrebno upoštevati še nekaj dodatnih, za to dejavnost specifičnih dejavnikov izbire. To so razpoznavnost, opaznost, atraktivnost, izbira prave barve, neprepustnost padavinske vode in lahko še veliko drugih.
Da bo izbira senčnika ustrezala potrebam in prostoru, je pred začetkom načrtovanja sence potrebno upoštevati lego prostora, ki ga želimo osenčiti, glede na smer gibanja sonca.
Nasvet 2: Preverite lego terase in smer gibanja sonca.
Najlažje velikost senčnika določimo tako, da izmerimo velikost površine, ki jo želimo osenčiti, in nato izmerjeno površino povečamo za določeno vrednost. Predvideno osenčenje naj bo vedno toliko večje, da se zaradi gibanja sonca na nebu senca ne bo prehitro premaknila z osenčenega prostora.
Če pogledamo primer senčenja vrtne mize s pripadajočimi stoli, kot je prikazano na sliki, naj bi bila senca večja vsaj za 60 cm od vsakega roba mize. Če je naša miza zelo velika, na primer tri metre dolžine, bi v vzdolžni smeri potrebovali senco dolgo več kot štiri metre.
Podobno je pri senčenju dveh ležalnikov z mizico v sredini. Senca mora biti toliko večja, da osenči ležalnika vsaj eno uro, preden se zaradi premika sonca senca ne premakne mimo ležalnika.
Seveda potrebe po veliki senci vedno lahko rešimo z večjo velikostjo senčnika, kar pa v določenih primerih ne bi na najboljši način vplivalo na videz in značaj celotnega prostora. V takem primeru razmislimo o umestitvi dveh senčnikov ali enega dvojnega senčnika.
V prej omenjenem primeru mize bi bila umestitev dveh manjših pravokotnih senčnikov verjetno bolj primerna. O tem je dobro razmisliti še posebej takrat, če je miza običajno samo delno zasedena, v celoti pa samo občasno.
Pri določanju velikosti senčnika moramo upoštevati tudi lego prostora, ki ga nameravamo osenčiti, glede na gibanje sonca. Če je naša terasa usmerjena proti jugu, bodo premiki sence bistveno večji. Upoštevajmo premike sence, da bomo lahko predvideli, kako jo bomo lahko spreminjali s premikanjem ali nagibom senčnika.
Na sliki sta prikazana dva primera senčenja manjše in večje vrtne garniture, s stranskim kvadratnim in pravokotnim senčnikom, kjer je njuna postavitev različna glede na vpadni kot sonca.
Pri določanju velikosti senčnika je pomembno predvideti tudi to, kako bomo senčnik odpirali in zapirali. Dolga rebra velikega senčnika lahko pri odpiranju zadanejo bližnje ovire, na primer v mizo ali stole v bližini. V takih primerih je primerno uporabiti senčnik s horizontalnim zapiranjem ali teleskopski senčnik.
Nasvet 3: Presodite uporabo več manjših namesto enega velikega senčnika.
Ko smo določili potrebno velikost senčnika, izberemo še najprimernejši tip senčnika, ki bo ustrezal pogojem na naši terasi. Izbiramo lahko med tremi tipi senčnikov, sredinskim senčnikom ter stranskim ali stenskim senčnikom.
Za sredinski senčnik je značilno, da ima nosilni drog postavljen v sredini senčila, v izjemnih primerih tudi nekoliko zamaknjenega iz sredine. Povezuje senčilo z nosilnim podstavkom in je običajno izdelan v enem kosu. Manjši senčniki, ki so predvsem namenjeni za uporabo na plažah, imajo nosilni drog izdelan tudi v dveh delih zaradi enostavnejšega premikanja in shranjevanja.
Senčilo sredinskih senčnikov je simetrične oblike, okrogle, šesterokotne, sedmerokotne, osmerokotne ali kvadratne, lahko tudi pravokotne. Senčniki, ki so namenjeni za senčenje prostorov na terasah in vrtovih so vedno bolj stabilne izvedbe in izdelani iz trdnejših in trajnejših materialov.
Stranski senčniki imajo nosilni drog postavljen s strani, senčnik pa je podprt na vrhu in s strani. Senčilo stranskega senčnika prosto visi z zgornje opore, stranska opora pa omogoča nagibanje senčila v več smereh. Glavna prednost stranskega senčnika je v tem, da lahko osenči velik prostor, pri tem pa njegov nosilni drog ne predstavlja ovire v njem.
Pri stranskih senčnikih je lega osenčenega prostora dovolj oddaljena od nosilnega droga, tako da drog ne predstavlja motnje v prostoru. Oddaljenost sence je še večja v primeru, če je nosilni drog postavljen pod kotom. Naklonski kot 80 stopinj za 20 % bolj odmakne senco od droga, kar nam pogosto olajša senčenje.
Dodatno prilagajanje sence omogočajo stranski senčniki z nagibanjem senčila. S premikanjem nosilne roke senčnika ob drogu navzdol se spremeni naklonski kot, ki ga lahko nastavljamo od horizontalne lege senčila skoraj do povsem vertikalne lege. Največjo senco dosežemo vedno takrat, ko je lega senčila pravokotna na smer sončnih žarkov. Nekateri senčniki omogočajo nagib tudi vstran, levo oziroma desno gledano s strani nosilnega droga. Ti nagibi imajo enak učinek, uporabljamo jih pa takrat, ko nosilni drog ni postavljen v smeri sončnih žarkov gledano s smeri osenčenega prostora. Premikanje celega senčnika zato večinoma ni potrebno.
Stranski vrtni senčniki imajo tudi možnost rotacije okrog osi podstavka, kar nam omogoča, da z istim senčnikom lahko po potrebi osenčimo različne površine brez premikanja senčnika. Zaradi večje obremenitve droga in podstavka, morata biti oba bolj stabilna, še posebej, če moramo upoštevati možnost vetrovnih razmer.
Senčnik brez droga lahko pritrdimo na steno ali na strop balkona. Zidni senčnik predstavlja zelo praktično rešitev senčenja, še posebej na manjših terasah in balkonih. Z njim se izognemo motečemu drogu, ki na majhnih terasah vedno predstavlja oviro.
Stenski senčniki zaradi same konstrukcijske zasnove in manjše velikosti ustvarjajo tudi manjšo senco, vendar omogočajo izredno veliko prilagajanja sence. Z raztezanjem nosilne roke, z njeno rotacijo in z nagibanjem senčnika, lahko preko dneva senčimo zelo velik prostor.
Nasvet 4: Upoštevajte prednosti vseh treh tipov senčnikov. Za različne ambiente lahko uporabite tudi različne senčnike.
Z nekaj izjemami so oblike senčnikov okrogle oziroma večkotne ali kvadratne in pravokotne. Za senčenje na terasah najlažje in ambientu primerno umestimo senčnike okrogle in kvadratne oblike. Pravokotni senčniki so bolj ali manj namenjeni senčenju vrtnih garnitur, ki so največrat prav tako pravokotne ali ovalne oblike.
Če senco ne prilagajamo samo obliki in velikosti vrtne mize oziroma vrtne garniture, izberemo okroglo ali kvadratno obliko senčila tako, da čim bolje pokrijemo prostor, ki ga želimo osenčiti. Ob tem pazimo na to, da se izognemo oviram, ki so že prisotne v prostoru (na primer posajeno rastlinje), in da postavitev senčnika ne bo predstavljala ovire pri gibanju na terasi.
Okrogli senčniki predstavljajo tradicionalno obliko senčnika. Njihova organska oblika se vedno lahko zlije s prostorom v funcionalno in estetsko celoto. Organske oblike že same po sebi izražajo dobrodošlico nam in našim gostom.
Kvadratna oblika senčnika prav tako ustvarja simetrične oblike v prostoru, a v primerjavi z okroglimi senčniki ustvari večjo senco. Kvadratni senčniki izražajo sodobnost in posebno eleganco. Minimalistične oblike moderno zasnovanih kvadratnih senčnikov prostoru dodajo lahkotnost in odprtost, ker minimalno omejijo prostor. Kvadratni senčniku v prostor vnesejo tudi nekakšno ravnotežje, če so umeščeni v prostor, ki ga označujejo paralelne linije.
Nasvet 5: Upoštevajte značilnosti prostora.
Kakovostni sečniki so praviloma izdelani iz najboljših materialov, da lahko dalj časa kljubujejo obremenitvam v zunanjih bivalnih okoljih, kot so UV žarki, veter in prisotnost agresivnih snovi, kot sta morska sol ali klor pri bazenih.
Tradicionalni leseni senčniki iz tikovine ali drugih obstojnih vrst lesa ne morejo slediti kakovostnim kriterijem, ki jih nudijo sodobni materiali. Čeprav je les prijeten material in ustvarja naravni pridih, leseni senčniki večjih velikosti postanejo pretežki in okorni. Sodobni senčniki včasih dajejo vtis, da so izdelani iz lesa, ker barva aluminijastih profilov pogosto imitira videz lesa.
Glavni elementi ogrodij senčnikov so danes izdelani iz aluminijastih profilov ter prašno barvani, da ostanejo odporni na vremenske pogoje. Pri kakovostnih senčnikih so profili izdelani iz posebne aluminijaste zlitine z večjo trdnostjo, da so odporni na deformacije zaradi možnih obremenitev. Prednost aluminija pred drugimi materiali je v njegovi majhni teži. Zaradi tega so iz aluminija izdelani senčniki lahki in priročni za rokovanje, vendar tudi trdni in trajni.
Aluminij daje oblikovalcem tudi veliko svobode pri oblikovanju in nove možnosti realizacije kreativnih zamisli. Posebne obliko sodobno zasnovanih senčnikov omogoča izdelava aluminijastih odlitkov in nove tehnologije obdelave.
Nerjavno jeklo se pri senčnikih uporablja za najbolj obremenjene sestavne dele, pri katerih trdnost aluminija ne zadošča. Nerjavno jeklo je že samo po sebi odporno na zunanje vplive, a za uporabo v obmorskem okolju morajo biti taki sestavni deli izdelani iz nerjavnega jekla nautične kakovosti, ki poleg niklja in kroma vsebuje še molibden. Nekateri senčniki imajo dele iz nerjavnega jekla dodatno površinsko zaščitene s postopkom elektropoliranja.
Nasvet 6: Preverite kakovost materialov, iz katerih so senčniki izdelani.
Najbolj pomemben del vrtnega senčnika oziroma sence, ki jo ustvarja, je njegovo senčilo. Senčilo je najpogosteje izdelano iz sintetične tkanine, napete med rebra senčnika. Kakovost senčila je ključnega pomena, da se bomo v njegovi senci lahko sprostili in da bo trajno služil svojemu namenu.
UV zaščitni faktor je ključni podatek, ki nam pove, koliko smo zaščiteni pred škodljivim UV žarčenjem. Kakovostna gosto tkana platna senčnikov, ki so izdelana iz akrilnih vlaken, imajo UPF faktor 50 in več, kar pomeni manj kot 2 % prepustnost UV žarkov. Večina tkanin senčnikov iz poliestra ima zaščitni faktor okrog 40. Višji je zaščitni faktor tkanine, manjša je prepustnost UV žarkov. Večjo zaščito nudijo tudi temnejše barve senčil, gostota in teža tkanine ter zaščitne snovi, ki so vgrajene v vlaknih tkanine.
Zelo pomembna lastnost tkanine senčil je tudi obstojnost barve. Če tkanina že v samih vlaknih materiala nima vgrajenega zaščitnega sredstva, je obstojnost barve tkanine zelo kratkotrajna. Prav zaradi tega so take tkanine na voljo samo v svetlejših barvah. Manjša vsebnost zaščitnega sredstva pa vpliva tudi na manjšo obstojnost same tkanine.
Večina tkanin za vrtne senčnike je s spodnje strani impregnirana, tako da je njena prepustnost za vodo manjša. To pomeni, da senčnik lahko uporabljamo tudi za zaščito pred padavinami. Merilo za prepustnost vode je višina vodnega stolpca, pri katerem tkanina začne prepuščati vodo.
Impregnacija tkanine vpliva tudi na večjo odpornost na nečistoče, ki platno senčnikov dnevno obremenjuje. Deluje tako, da se ne oprijemajo tkanine in jih je zato lažje očistiti.
Nasvet 7: Preverite lastnosti tkanine senčila, predvsem UV zaščitni faktor.
Velika površina senčnika z lahkoto ujame veter in nato nepredvideno popusti sili, ki jo veter povzroči. Ni malo primerov, ko so deli senčnikov ob močnem vetru poškodovali ljudi. Zato je potrebno upoštevati, kolikšna je vetrovna izpostavljenost naše terase.
Nekateri senčniki so preverjeni na odpornost na veter. Proizvajalci takih senčnikov navajajo največjo dovoljeno hitrost vetra, ki jo je senčnik lahko izpostavljen. Kljub vsemu moramo vedeti, da je veter redko stabilen in da kratkotrajni sunki hitro presežejo navedeno vrednost hitrosti vetra. Zato je priporočljivo, da senčnik zapremo, ko pričakujemo vetrovne razmere.
Proti vetru najbolj odporni senčniki so že konstrukcijsko zasnovani tako, da kljubujejo vetru. Močna rebra senčnika ne bodo popustila obremenitvam, prav tako močnejši in stabilnejši drog senčnika. Za odpornost na veter sta pomembni tudi teža in oblika podstavka, ki preprečuje, da bi se senčnik prevrnil. Bolj stabilni so vedno senčniki, ki so postavljeni na vgrajene podstavke.
Če uporabljamo senčnik ob močnejšem vetru, moramo paziti na to, da je senčilo v vodoravnem položaju, sicer takoj zajame večjo silo vetra, podobno kot pri jadru. Silo vetra nekoliko zmanjša kapa na vrhu senčila senčnika, čeprav je v osnovi namenjena prezračevanju oziroma odvajanju vročega zraka, ki se zadržuje pod senčilom ob vročem soncu.
Nasvet 8: Upoštevajte izpostavljenost senčnika vetru.
Podstavek senčnika je ključni element, ki mu zagotavlja ustrezno stabilnost. Običajno imamo vedno več možnosti izbire podstavkov za senčnik, zato je smiselno razmisliti, kakšen podstavek bi najbolje ustrezal našim potrebam.
Senčnik lahko postavimo na premični podstavek, ki je lahko poljubne oblike. Običajno je to okrogla ali kvadratna plošča, na katero je pritrjena nosilna cev, ki služi za oporo drogu senčnika. Če senčnik lahko postavimo na stalno mesto, uporabimo vgradni podstavek, ki ga vlijemo v betonski temelj ali z vijaki pritrdimo na obstoječo betonsko ali drugo trdno podlago. Vgradni podstavki imajo prednost v primerih, ko bi nam premični podstavek predstavljal neugodno oviro pri gibanju po terasi. Nosilno cev senčnika pri vgradnih podstavkih pozimi lahko tudi odstranimo.
Sredinski senčniki imajo lahko lažje podstavke manjših dimenzij. So lažje prenosljivi, okrogle podstavke lahko tudi skupaj s senčnikom enostavno zakotalimo na drugo mesto. Za večjo stabilnost senčnikov so podstavki izdelani iz debelih kovinskih ali kamnitih plošč, največkrat pravokotne oblike. Težki podstavki imajo vedno možnost vgradnje kolesc, da jih lažje premikamo po terasi. Teža podstavka je odvisna tudi od velikosti senčnika, običajno je med 50 in 80 kg.
Stranski senčniki morajo imeti večje in bistveno težje podstavke, da lahko vzdržujejo ravnotežje nesimetrično postavljenega senčnika in dodatno še obremenitev vetra. Podstavki stranskih senčnikov so težki tudi do 300 kg in več. Podstavek stranskega senčnika je vedno sestavljen iz več elementov, da ga lahko sestavimo in po potrebi razstavimo, če ga moramo premakniti. Za premikanje in prilagajanje sence na terasi mora imeti obvezno tudi vgrajena kolesca z zaporo, da jih veter ne more premakniti.
Nasvet 9: Zagotovite zadostno stabilnost senčnika.
Vrtni senčniki so izpostavljeni različnim nečistočam iz ozračja in drugim vplivom okolja, kjer so postavljeni. Najbolj je izpostavljeno senčilo senčnika, ki lovi vse nečistoče, ki se usedajo na površino tkanine. Na platno se nabirajo prah, saje, cvetni prah, ptičji iztrebki in podobno. V obmorskem okolju se na vse dele senčnika oprijema tudi sol.
Ne glede na to, kakšne so obremenitve senčnika z nečistočami iz okolja, je priporočljivo, da senčilo senčnika občasno po potrebi operemo z vodo. V obmorskem okolju operemo celotni senčnik s sladko vodo na primer enkrat mesečno. S tem preprečimo, da bi nečistoče prodrle globje v tkanino in bi jih kasneje težje očistili. Enako velja za kovinske in premične dele in zglobe sečnika, da sol, ki se lahko nabere na njih, ne začne oteževati rokovanja z njim.
Temeljito očistimo senčnik, preden ga shranimo preko zimskega obdobja, ko ga ne potrebujemo. Ko je senčnik zaprt in ga nekaj časa ne uporabljamo, ga pokrijemo z zaščitno ponjavo. S tem preprečimo, da bi bil po nepotrebnem izpostavljen vremenu in okolju in da bo še dalj časa obdržal svoje lastnosti.
Pred zimskim shranjevanjem senčnik vedno očistimo in dobro posušimo. S tem preprečimo, da bi prišlo do plesnenja organskih delcev, ki bi ostali na platnu senčnika. Senčnik vedno shranjujemo v suhem prostoru in v pokončnem položaju. V ležečem položaju lahko pride do deformacij bolj občutljivih delov senčnika, lahko si ga za zavetišče prisvojijo nepovabljeni glodalci in platno senčnika celo uničijo.
Nasvet 10: Upoštevajte priporočila proizvajalca.
Kakovost senčnikov presojamo po vseh prej opisanih značilnostih. Sami presodimo, katere lastnosti senčnika so nam bolj pomembne in temu primerno senčnik tudi izberemo. Da bomo senčnik lahko dolgo časa z zadovoljstvom uporabljali, so ključni dejavniki kakovost materialov vseh sestavnih delov in še posebej platna senčila ter funkcionalne lastnosti senčnika.
Če se odločimo za višjo kakovost si zagotovimo, da bo možnost motenj pri uporabi senčnika minimalna. Z motnjami se res ne želimo ukvarjati, saj nimamo časa zanje.
Zelo pomembna lastnost senčnika je tudi enostavnost rokovanja z njim. Ne samo sestavljanje in shranjevanje, ampak predvsem premikanje, kotno in vertikalno nastavljanje senčila. Pri stranskih senčnikih je zaradi večje teže in nesimetrično postavljenega senčila zelo pomemben mehanizem oziroma vitel za nastavljanje senčila in prilagajanje vpadnemu kotu sonca.
Nasvet 11: Višja bo kakovost senčnika, večje bo vaše zadovoljstvo.
Izbira senčnikov je pomembna odločitev. Zagotovite si dobro senco in trajno zadovoljstvo ob njihovi uporabi. Navedeni nasveti so vam lahko pri tem v pomoč. Dodatno poomoč vam lahko ponudijo še naši svetovalci, ki zelo dobro poznajo zakonitosti senčenja. Z veseljem vam bodo oidgovorili tudi na vsa vaša vprašanja.